Menu

Ptujski grad

0 Comment

Ptujski grad oz. njegovo drugo ime je bilo Pettau, je bil leta 1131 pozidan v okviru salzburške nadškofije in je bil sedež salzburške fevdalne posesti v Podravju (Slika 12 in 13) Do leta 1438, ko je rodovina izumrla, so ga upravljali salzburški vazali ptujski gospodje, omenjeni že leta 1137. Potem na gradu srečamo kot kastelane grofe Schaunberge, po letu 1445 pa številne nadškofe oskrbnike. Leta 1622 so grad kupili knezi Eggenbergi, ki so ga imeli v lasti dvanajst let, nato pa so ga dobili njihovi sorodniki Tannhauseni, leta 1656 pa je prešel v posest barona Leslie, od leta 1802-1864 so bili lastniki grofje Dietrichsteini, nato pa do konca druge svetovne vojne grofje Herbersteini.

Tako so se v ptujskem gradu skozi leta menjali lastniki. Na zgled današnje stavbe so najbolj vplivale predelave v renesančni in baročni dobi, vendar pa so še razvidne romanske in gotske gradbene sestavine. Osrednje dvonadstropno poslopje podkvaste oblike in ga na dvoriščni strani obtekajo lepi arkadni hodniki. Ohranjen je tudi zgodnjeromanski stolp in vidna so tudi okna iz romanskega časa, iz renesančne dobe pa je prispeval čudoviti Peruzzijev portal, iz baroka pa grajska kapela (13)(14).

Slika 12:  Pogled iz mesta Ptuj (lastni arhiv)                        Slika 13: Vhod v grad Ptuj (lastni arhiv)

Velika večina razstavljenega pohištva je dokumentirana iz časa lastništva Herbersteinov med letoma 1873 in 1945. Zgolj za nekaj kosov je mogoče povedati, da so bili v gradu že pred letom 1873. Večina pohištva je prispela iz drugih posesti Herbersteinov, iz Hrustovca in Vurberka, z gradu Libochovice na Češkem, iz graške mestne rezidence in iz stare palače na Mihhaelovem trgu v strogem središču Dunaja. Pohištvu Herbersteinov, ki pa so ga delno večkrat tudi odprodajali, se je do danes pridružilo še pohištvo, ki je bilo do konca 19. stoletja v lasti ptujskega Muzejskega društva, nekaj ga je prišlo v grad po drugi svetovni vojni iz Federalnega zbiralnega centra odvzetih nepremičnin, nekaj pa ga je bilo kupljenih na Ormoškem gradu, nekaj pa tudi od posameznikov (Slika 14 in 15) (14).

Slika 14:  Razkošna sedežna garnitura (lastni arhiv)           Slika 15: Kitajska soba (lastni arhiv)