Menu

Predjamski grad

0 Comment

Za Predjamski grad bi lahko rekli, da je grad, ujet v skalni objem (Slika 4 in 5). Predjamski grad, ki naj bi zaradi svoje lokacije in oblike – po mnenju češkega pisatelja in pesnika Jana Nerude – ne imel primerjave v svetu. Odmaknjenost in otežen dostop, neudobje, ki so ga nudili prebivalcem, je bila zoprna nadloga, tudi večna vlaga, je bil eden izmed dejavnikov, ki je pripomogel k njihovem postopnemu opuščanju in propadu. Vendar je kljub tem tegobam dolgo uspel kljubovati, verjetnega propada pa ga je vsaj v zgodnjem 19.stoletju rešil knez Weriand Windischgraetz, ki pa je preuredil težavni dostop, stavbo je napravil prijaznejšo za bivanje, obenem pa je v duhu romantičnega, v preteklost in zlasti v viteški srednji vek zaverovanega časa, ohranil njen izjemni, čudno skrivnostni mit, ožarjen z avreolo legend.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

   

Človek je okolje, ki mu ga je tam ponudila narava, znal s pridihom izkoristiti že v daljni preteklosti. Predjamski grad in utrjeno poznosrednjeveško pribežališče v Erazmovi jami pa sta le nekakšen logičen zaključek teh prizadevanj. Erazem Predjamski si je zaradi obrambnih razlogov z izbirno primerne lokacije zagotovil varnost, temu je bilo tako zaradi strme skalne stene in dostopa do gradu, ki pa je bil omogočen le iz nasprotne strani in ga ni bilo posebno težko obvarovati (7).

Njegovo prvotno ime je bilo Luegg, to tudi vidimo omenjeno na Valvasorjevi topografiji gradu. Grad je prvič omenjen leta 1274, pozidali pa so ga oglejski patriarhi. Jamski grad so upravljali goriški vazali, nato pa deželnoknežji fevdniki vitezi Predjamski, imenovali pa so se tudi Leugerji. Ker se je Erazem Predjamski pridružil kralju Matiji Korvinu, je cesar ukazal tržaškemu glavarju baronu Gašperju Ravbarju, naj Erazma Predjamskega ujame živega ali mrtvega. Po dolgotrajnem obleganju so Erazma leta 1484 ubili, grad pa nato upravljali pl. Oberburgi in pl. Purgstalli. Leta 1567 je imel Predjamski grad je imel v najemu baron Janez Cobenzl, ki je potem gospoščino dvajset let kasneje tudi odkupil. Že leta 1570 je pozidal sedanje renesančno poslopje, stisnjeno ob navpično steno pod jamskim gradom. Leta 1810 je Predjamo podedoval grof Mihael Coronini-Cronberg, od leta 1846 pa do konca druge svetovne vojne so Predjamski grad dobili v last knezi Windischgrätzi (8). Po vojni je bil grad nacionaliziran, v njem pa je bil urejen muzej, ki je odprt še danes, v njem pa je prikazano srednjeveško življenje graščakov in arheološka zbirka s predmeti, ki so jih našli v predjamskih podzemnih sistemih in pričajo o navzočnosti človeka vse od neolitika. Razstavljeno je tudi gradivo o lastnikih gradu, orožje, pohištvo in lovske trofeje (Slika 6 in 7) (9).