Janez Vajkard Valvasor in njegovo delo

Baron Janez Vajkard Valvasor rojen leta 1641 in krščen 28. maja 1641 v Ljubljani je bil kranjski historiograf, geograf, etnograf, kartograf, naravoslovec in tehnik, zbiratelj, risar in založnik, poleg tega pa še vojak in poveljnik.  Šolal se je na jezuitski gimnaziji. Po končani gimnaziji s 18. leti začel izpopolnjevati znanje in si nabirati življenjske izkušnje na potovanjih v tujini in v vojaški službi. Kar štirinajst let je popotoval po Evropi in tudi Afriki. Njegova želja je bila tujcem predstaviti svojo domovino Kranjsko

Leta 1672 je z svojo ženo kupil gradove oziroma gospostva Bogenšperk, Črni potok in takrat že podrti Lichtenberg pod Bogešperkom. Valvasor se je posvetil študiju in raziskovanju domovine. Tako sta nastali knjižnica in grafična zbirka izjemnega obsega.

Njegovo največje in najpomembnejše delo je Slava vojvodine Kranjske, ki je izšlo leta 1689. Delo je pisano v nemškem jeziku in razdeljeno na 15 knjig, skupaj s preko 3000 stranmi. V tem obsežnem delu popisuje gore, reke, jezera, podnebje, rastline, živali, rudnike in rudnine, naravne redkosti; zgodovino narodov, rimske naselbine; jezik, noše, običaje, pisatelje; verstva iz zgodovine in tedanjega časa; župnije; plemstvo, grbe plemiških družin; v njem so bakrorezi mest, trgov, gradov in samostanov;  S svojim izjemnim življenskim delom si je ustvaril pomembno mesto ne le v slovenski, vendar tudi v evropski kulturi.. 12. aprila 1678 je v svojem gradu Bogenšperku v Litiji, ustanovil lastno grafično podjetje, prvo na naših tleh. Okrog sebe je zbral risarje in bakrorezce. Napisal in izdal je več topografskih in umetnostnih del, opremljenih z bakrorezi.

Najbolj zanimivo je Valvasorjevo prizadevanje za to, da potomcem v slikah ohrani podobo naših gradov, mest, trgov, samostanov in slovensko podeželje v njegovem času. Da bi to uresničil je ustanovil svoje grafično podjetje, ki je bilo prvo grafično podjetje na slovenskem, kjer je zaposlil številne strokovne sodelovce. To podjetje je obsegalo bakroreznico in tiskarno za grafične plošče ni pa imelo namena proizvajati samo topografske slike, marveč je imelo značaj založbe grafično izdanih umetniških del. To lahko preberemo na dveh mestih slave vojvodine kranjske. Izjava, ki jo je Janez Vajkard Valvasor podal na str. 620:  »Bil sem tudi − ne da bi se hvalil − prvi, ki je vpeljav v to preslavno vojvodino Kranjsko bakrotisk. Da tukaj na Bogenšperku sem 1678 leta sam napravil tako delavnico in pri sebi v gradu vzdrževal nekaj let bakrorezce in bakrotiskarje «. (1) Valvasor je na Bogenšperku organiziral tudi bakrorezno delavnico in tiskarno ter pritegnil k sodelovanju risarje in bakrorezce, ki so pod njegovim vodstvom izvrševali za tisk potrebne bakrorezne plošče. Poleg izdelovanja topografskih slik, so pa izdelovali tudi razne ilustrativne naloge, poleg pa je Valvasor priključil bogati knjižici z okrog 10.000 grafičnimi listi in risbami, kjer so lahko izrčpali pobude za lastne kompozicije.

Delo v tiskarskem podjetju je po letu 1682 zamrlo. Poglavitna vzroka sta dva, prvi je finančni. Glede na finančne zmožnosti je bilo financiranje tako velikega podviga za Janeza Vajkarda veliko breme. Drugi vzrok je Schoenlebnova Carniolia antiqua et nova – tomus I. iz leta 1681, ki prinaša zgodovinski pregled Kranjske do začetka drugega tisočletja. Po potovanju v Benetke leta 1679 se je leto pozneje Valvasor resneje lotil priprav na izdajo Slave vojvodine Kranjske. 23. februarja 1680 je razposlal pisma lastnikom gradov, mestom, samostanom, z jasno zabeleženo željo po opisih, zgodovinskih podatkih, znamenitostih in zanimivostih. Naletel je na slab odziv. To ga ni omajalo v načrtih, da bi obiskovalcem in tujcem bolje predstavil svojo domovino. Delavnica je delovala enajst let od 1678 do 1689. V enajstih letih delovanja delavnice je Valvasor izdal šest topografskih in troje umetnostnih del. Sedem jih je izšlo na Bogenšperku, zadnji dve pa sta izšli v Nürnbergu. V Valvasorjevi delavnici na Bogenšperku so nastali tudi prvi zemljevidi izdelani pri nas in izpod roke domačega avtorja: zemljevidi dežele Kranjske, Koroške in Hrvaške.

Poleg besedila je prav v teh slikah največja vrednost Valvasorjevih umetnostnih prizadevanj. Ta dela vsebujejo v glavnem slike gradov, samostanov, mest itd. Na večini slik sta podpisana risar in bakrorezec, včasih z polnim imenom včasih pa samo z monogramom. Valvasorjeve slike, so v splošnem zelo stvarne, glavno jim je čim nazornejši prikaz predmeta. Predvsem pri gradovih z gospodarskimi poslopji, vrtovi in bližnjo okolico, mestne ali samostanske naselbine in redkeje kaka prirodna in pokrajinska posebnost. Splošno lahko opazimo da so zgradbe ali stavbe dobro in zanesljivo karakterizirane. Valvasorjev horizont je v splošnem horizont navadnega gledanja, perspektiva geometrično dosledna. Za nas je Valvasorjevo delo neprecenljive vrednosti. Njegove slike nam kažejo podobe naših krajev, gradov in samostanov. Precej po letu 1700 se je začela pri nas, kakor v nemškah deželat živahna stavbrska delavnost, ki je pomenila odstranjevanje ali vsaj baročno maskiranje gotske stavberske dediščine, kolikor je sploh ni nadomeščala z baročnim stavbarstvom samim. Tudi mnogi gradovi so že propadli, posebaj še v nam najbljižjem času, čeprav so prav gradovi še najbolj ohranili značaj, ki so ga imeli ob Valvasorjevem času. (2)