Menu

Od prvih skic do fotografij

0 Comment

Pred začetkom fotografiranja na Slovenskem so slovenske gradove upodabljali likovno. Likovne podobe so pomožen, vendar dragocen in nepogrešljiv zgodovinski vir pri preučevanju stavbne zgodovine gradov. Ne glede na umetniško zmogljivost ter likovno spretnost slikarjev, risarjev, grafikov in smisel za podrobno opisovanje, sta dokumentarna in kulturnozgodovinska pomembnost likovnih upodobitev veliki. Slike, grafike in risbe, ki so nastale na ta način dandanes dopolnijo naše védenje o stavbni zgodovini gradov. Starejše upodobitve gradov in nekaterih že uničenih stavbnih detajlov so edini slikovni vir, kjer je razvidna originalna podoba gradov. Prevladujejo vedute in panoramske upodobitve, pogledi v grajske notranjščine so redki. Najstarejše znane upodobitve gradov so na slovenskih tleh ohranjene iz visokega srednjega veka (freske). Gradovi so vkomponirani tudi v oltarne slike in druge cerkvene podobe. Prve načrtne upodobitve gradov so nastale v 17. stoletju. Gradove, mesta in trge so takrat likovno dokumentirali kartografi, topografi in ostali avtorji. Tako je menih avguštinskega reda Johannes Clobucciarich med pripravami gradiva za zemljevid notranjeavstrijskih dežel med letoma 1601 in 1605 potoval po Štajerski, delu Dolenjske in Notranjske in kartografske zapise dopolnjeval z risbami, na katerih je skiciral poglavitne značilnosti grajskih kompleksov (slika 1). Najpomembnejši slikovni vir za preučevanje gradov v 17. stoletju dolgujemo kranjskemu plemiču in polihistorju Janezu Vajardu Valvasorju (1).

OLYMPUS DIGITAL CAMERA